5Glavnih vprašanj in odgovorov

Ali je 5G nova tehnologija?

5G je skrajšan naziv za peto generacijo mobilnih omrežij, ki prinaša bistveno hitrejši mobilni prenos podatkov v obe smeri, boljšo pokritost in stabilnejšo povezavo. Zasnovana je na učinkovitejši izrabi radijskega spektra, kar bo omogočilo povezovanje bistveno večjega števila naprav v internet, kot je trenutno mogoče. Sodobna tehnologija omogoča izmenjavo podatkov med pametnimi napravami in spletom v delčku sekunde. Tako z vsakim dotikom zaslona pametna naprava pošlje desetine informacij v splet, pri tehnologiji 5G pa bo odzivni čas praktično nič.

Kako hiter je 5G v resnici?

Trenutno traja približno 25 minut, da pri polnih hitrostih omrežja 4G prenesemo kak film ali mobilno igro PUBG (PlayerUnknown’s Battlegrounds), ki obsega okrog 3 GB. Z omrežji 5G bo to trajalo približno 35 sekund. Nove hitrosti prenosa podatkov bodo prav tako pripomogle k nižji porabi energije in s tem daljšemu trajanju baterije, predvsem zaradi drugačnih scenarijev uporabe pametnih telefonov in povezovanja v internet. Zaradi svojih lastnosti omogoča uporabo večih zahtevnih primerov uporabe hkrati in veliko množico hkrati povezanih naprav in to v prav vseh industrijskih vertikalah. V proizvodnji npr. omogoča gladek prehod AGV/AMR samovozečih vozil v velikih proizvodnih halah, brez prekinitev na posameznih brezžičnih dostopnih točkah (Access Point) do katerih prihaja pri uporabi WiFi.

Koliko naprav bo mogoče povezati v internet?

V internet bo mogoče povezati do milijon naprav na območju enega kvadratnega kilometra. Za to bo potrebna nova omrežna infrastruktura, ki vključuje bazne postaje, postavitev znatno večjega števila anten, ki bodo razdeljene v sektorje in usmerjene v različne smeri, ter drugače šifrirane radijske valove. V začetku bodo vse naprave s podporo za sodobna omrežja pete generacije potrebovala tudi 4G, saj se bodo najprej povezale v to omrežje in nato v 5G. Z nadaljevanjem razvoja bodo omrežja 5G postala samostojna in za delovanje ne bodo več potrebovala pokritosti s 4G.

Ali bo virtualna resničnost prestopila na novo raven?

Nizek zamik je ključnega pomena pri VR in AR, in tehnologija 5G bo prinesla zaenkrat nepredstavljive izkušnje na tem prodročju, predvsem pri igrah za več igralcev. Igralci bodo imeli možnost uporabe brezžičnih lokacij za VR in doživeti izkušnje »open space« iger, pa naj gre za športne igre ali t.i. streljačine (FPS – first person shooter). Poleg tega se bodo s hitrejšim prenosom podatkov zmanjšale tudi motnje v povezavi, kar bo pri VR ublažilo težave, ki lahko pri igralcih povzročajo celo vrtoglavico. S 5G in VR/AR/XR bomo lahko potovali v svoje najljubše mesto, si ogledali nogometno tekmo v živo z občutkom, da smo prisotni na stadionu, pregledali nepremičnine in podobno, vse iz udobja svojega doma. V proizvodnih podjetjih tehnologijo že s pridom uporabljajo v namene izobraževanja in vzdrževanja na daljavo, prediktivnega vzdrževanja in vizualnega nadzora.

Ali je Svetovna zdravstvena organizacija označila elektromagnetno sevanje kot kancerogeno?

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) oziroma njena Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je leta 2011 elektromagnetna sevanja uvrstila v skupino 2B kot potencialno kancerogena (https://www.iarc.fr/wp-content/uploads/2018/07/pr208_E.pdf). Pomembno je izpostaviti, da obstajajo strožje kategorije od 2B, v katerih so zbrani vplivi, ki so verjetno kancerogeni in nedvomno kancerogeni. SZO je oznako potencialne kancerogenosti dodala zaradi nekaterih raziskav, ki so bile osredotočene izključno na mobilne telefone, in čeprav rezultati niso bili dovolj določni za potrditev jasne povezave, so odprli potrebo po nadaljnjih raziskavah. Elektromagnetno sevanje je v teh raziskavah “medij” in je zaradi tega vključeno v to klasifikacijo.

Potrebno je poudariti, da so v to isto oznako na primer uvrščene tudi kisle kumarice in aloe vera (ekstrakt celega lista). V strožji razred 2A pa sta uvrščena rdeče meso in kava – živili, ki jih mnogi zaužijemo vsak dan.